vsako leto znova
se zaljubim
v tvoj zdaj le še drhtečih ustnic nasmeh
v odtenke tvojih oči
ki vedno počasneje odpirajo
pogled proti nebu
v šumenje listov pod čevlji
ki naznanjajo da je treba leteti na jug
in ptice...
ter v vonj po zrelem grozdju
v skrivnostne meglice ki v jutrih zastirajo okna
in v hitenje ki vedno bolj hiti
''toliko je za postoriti''
dokler se ne umiri
in tišina...
 |
| foto: jaz |
No comments:
Post a Comment