Ko gledaš zvezde skozi šipo avtomobila,
se te zdijo vedno na istem mestu;
in srnjak sredi travnika
navidez sproščeno brska po nastavljenih jabolkih.
Srce mu divje razbija.
Ob rahlem šumu se splaši
in pobegne v zavetje mogočnega gozda.
Samo ježek je bil.
Tudi on je hitel-
najprej čez cesto in potem čez travnik globoko v gozd.
Glasno je sopihal,
saj ježki tako pač zvenijo;
in sova, nadozornica noči
ter lisica in njen kričavi glas,
da ves prestrašen pomisliš na vampirje.
A vse je le preplet noči in gozda,
preplet hrupa motorja in zapiranja vrat,
obračanje ključa in zavetje,
ko si doma.
 |
| foto: its respectful author/owner |
No comments:
Post a Comment