30 April, 2013

Pot.

neskončnost
žalost v belem
pravljica
izgubljeni koraki
skrivnostno
neskončna cesta
večno nebo
...
ali sem?

Cole Rise (photographer)

Na postaji.

usedla sem se na hladen beton
in čakala
čakala
čakala ...
na vlak, ki ga morda ne bo
na pot, ki se konča v noči
...

George Hodan








Ve.

videla sem ga na obrežju
stal je tam
sam in sam
ve, da sem bila jaz

foto: its respectful author/owner
















Nevihta.

golota objema
spleta niti
v krike teles
za steno grmi
dež moči drugo stran
šumi in predrami
preglasi svetlobo v novi dan


Kišni Dan

Poljub v gozdu.

zgodi se
mehak in sočen
zaljubljen in svetel
zgodi se poljub v gozdu

foto: Steven

Nedodelana.

Visim nad planjavami njegovih besed.
Vžge jih vame,
ožigosa žival,
ki v meni bedi.
Poišče barve mojih krikov,
pordeči lica,
z ustnic posrka plamen goreč.
... žival v meni zaspi.

foto: its respectful author/owner

Minevanje.



Neizbežnost človekovega obstoja
teče na tanki črti
med smrtjo in tistim,
čemur rečejo življenje.
A ni vredno muke,
ni vredno tresljaja oči.
Za vsak slučaj
zmoli še zame,
izbira je velika.
V vrtincih je letelo listje,
jesen je že zdavnaj minila,
zima bo odnesla še tisto malo dostojanstva,
še tisto malo poguma,
kar ga premore svet.
Na tej Zemlji je časa preveč,
zato se ga meče stran
kot včerajšnje kosilo.
Ne moreš ga skriti,
shraniti (za hude čase),
obvarovati;
prepustiš se mu,
ker nič ne ostane.
Ker je edina alternativa tista,
ki ubije.
Da, smrt.
Ti pa si posnel ples listja v vetru,
videl si lepoto,
jo shranil na navidez krhek trak,
da bi jo še kdaj lahko občudoval;
kakor jaz občudujem tebe,
ker še vidiš tisto,
čemur rečejo lepo.

foto: Rob Redman

29 April, 2013

Pobegniva. Skupaj.

Ti si bil prvi,
ki se je spomnil,
da bi lahko zbežala
na konec sveta.

Nadel si mi nasmeh

24 April, 2013

Pisma.



v koliko pisem
sem se izlila
koliko besed
zaman spregovorila
na hitro
brez vejic in pik
v pesmih sem se izgubila

foto: its respectful author/owner













22 April, 2013

Utrinki.




29
Še nogavice
so nežno poplesavale v vetru
in jutro se je zbudilo;
izpod divjih cvetov češnje
se je porajal nov dan.

30
Pes je lajal pozno v noč,
motil ga je Mesec poln,
preglasil je skovikanje sove;
zaradi hrupa je poletela v nebo.

31
zaprta knjiga
pove več
če jo odpreš

32
in constant search
(... and longing
doesn’t help at all)

33
when you are afraid
to love
who’s in your heart
it’s hard to find home
elsewhere

foto: its respectful author/owner









20 April, 2013

Images.



Under dark lights
we slept
and touched,
with each other’s name
on our lips,
with each other’s eye colour
drowning into one.
We dreamt
and entwined,
looking for what we longed for.

Did we find it?

foto: Mark Spain











16 April, 2013

Kipar.



Lepa si
in nemočna
stojiš pred menoj,
kot da bi te
kipar izklesal iz kamna,
trdno, večno, golo.
Brezizrazen je tvoj obraz,
na licu solze vznemirjenja
tiho bolijo,
v noči bežijo
kakor netopirji čez nebo.
Ne govoriš,
ne slišiš mojih besed,
pozabljaš, pomirjaš
trenutek,
z dlanjo ga otreš.

Stone Woman








15 April, 2013

Samo ti veš.



Ti nisi vedel,
da z vsakim dnem odhaja,
bledi in izginja
spomin na njo.
Nisi začutil tisto,
kot kadar se dan odpre
kakor spomladanski cvet
v vsej svoji lepoti;
nisi je začutil.
V zahajajočem soncu
nisi videl veličine
njenega srca,
nisi je prepoznal.
Pod mavrico je stekla
proč,
stran.
Ali veš za to?

foto: its respectful author/owner











12 April, 2013

Veter (odpihnil me je).



Veter te je odpihnil.
Morda,
ker nisi bil dovolj močan,
da bi ostal,
obstal, ali kako se že temu reče.
Ko ne spiš
zaradi nočnih mor v glavi
in ne živiš
zaradi butanja realnosti ob zid;
veter odpihne
ljudi kot si ti.
Le poglej mene …
že me več ni.

foto: its respectful author/owner















09 April, 2013

Zavita v celofan



se trgam in darujem.
In otroci me obožujejo.
Vedno znam presenetiti,
izpolniti še tako majhno željo,
da zasvetim iskrice v očeh.
Dobro veš,
da sem se razdajala
(tudi zate)
sem zjutraj skuhala kavo,
pazila,
da se toast ne zažge in
pometla sneg izpod nog,
ko si odšel.
Skrbno si me zavil,
da, bila sem popolna,
vedno pripravljena na praznično vzdušje,
na pričakovanje v otroških očeh.

foto: its respectful author/owner