Minevanje.

Neizbežnost človekovega obstoja

teče na tanki črti

med smrtjo in tistim,

čemur rečejo življenje.

A ni vredno muke,

ni vredno tresljaja oči.

Za vsak slučaj

zmoli še zame,

izbira je velika.

V vrtincih je letelo listje,

jesen je že zdavnaj minila,

zima bo odnesla še tisto malo dostojanstva,

še tisto malo poguma,

kar ga premore svet.

Na tej Zemlji je časa preveč,

zato se ga meče stran

kot včerajšnje kosilo.

Ne moreš ga skriti,

shraniti (za hude čase),

obvarovati;

prepustiš se mu,

ker nič ne ostane.

Ker je edina alternativa tista,

ki ubije.

Da, smrt.

Ti pa si posnel ples listja v vetru,

videl si lepoto,

jo shranil na navidez krhek trak,

da bi jo še kdaj lahko občudoval;

kakor jaz občudujem tebe,

ker še vidiš tisto,

čemur rečejo lepo.

foto: Rob Redman