Zima ni moj čas.
Ni moja sreča in ni moje življenje.
Tu se vse zapre, osivi in zastre modrino.
Mogoče je lepo, ko je sneg.
Ali ko gorijo sveče.
Lahko da je lepa tišina korakov v gazi,
ko se topot nog izgubi med snežinkami.
Vse drugo je temno in neprijazno.
Vse drugo pomeni nesrečo, pomeni temo.
Ne, zima res ni moj čas.
X
Nekdo je zapisal,
da je pomlad dolgočasna.
Ker je samo zelena.
Ker je sebična in se ne razdaja.
A daje življenje.
Neskončne planjave, vsi vrelci in pod tlemi.
Začne se.
Niti dež tega ne uniči.
Začne se in večno traja.
Ravno zato postane tako zelo dolgočasno.
X
Svoboda in vonj po soli.
Vonj po vetru. Eksotika.
Barve, ki omamljajo modro nebo.
Vse to pomeni neskončno morje,
vse to pomeni večne skrivnosti zakopane v pesek.
Sonce odkrije ljubezen
in s sencami zakrije pregrešno.
To je sen kresne noči,
sen škržatov in nemirnih sapic.
Sen poletja.
 |
| foto: its respectful author/owner |
No comments:
Post a Comment