Kodri.

zjutraj so moji lasje kot bi celo noč ne spali

ali kot antene ki so včasih gledale iznad streh in lovile signal

tiste razvejane ki so izginile v digitalnem brezpotju

tudi če jih zgladim in spnem kar se pač speti da

me stalno opomnijo da so po naravi kodrasti

in se mi hudomušno smejejo izpod krtače

ki jih skuša izravnati pod toplim zrakom iz fena

je topel suh veter ki piha z gorskih pobočij navzdol v zavetrne doline*

od tod ime

lasje so sami kakor veter

kakor regratove lučke

kot nebroj zvezdnih utrinkov

ali lampiončkov ki zletijo v nebo

so kakor pisani baloni napolnjeni s helijem ki vedno odletijo nekam v neskončnost neba

pri vdihavanju pride do Mickey Mouse efekta - trenutne višje frekvence glasu*

strokoven izraz za otročarije

in počasi lasje z leti tudi posrebrijo

najprej pri ušesih kasneje najbrž tudi na obrveh

ki so kakor lasni podaljški na obrazu

in se včasih smejijo včasih čudijo ali jezijo

odvisno od tega kako visoko jih privzdignemo ali spustimo

a brez obrvi bi bili bolj čudni kakor brez las

to je gotovo

foto: Ralph Rabago

Ljubezen gre skozi želodec.

Nakupovalni listek:

kupiti moram mleko in jajca

pa maslo za jabolčno pito da bo omamno dišala

pod težo jabolk

in nekaj za mačje trebuščke

in zdravilo za psa

plastične vrečke so fuj

zato bom vzela ravno tako plastično košaro

in se počutila bolj eko in bio in okoljevarstveno

zato ne bom kupila niti mesa

ampak nadomestke podobnega okusa

vsak argument je nepotreben

in potem bom kuhala in pekla

in vse bo dišalo

in vsi bodo siti

in ljubezen bo šla skozi želodec

foto: Noelle Otto

Daljnovod.

Na hribu ob gozdu stoji hiša,

ki jo sonce obsije šele, ko zahaja.

Daljnovodi pa vodijo daleč, daleč -

... do koder seže tudi veter.

Nad makovimi polji,

krvavo rdečimi in neznansko nežnimi cvetovi,

kot papir, ki ga raztrga, razpiha –

...daleč, daleč.

In semena polet-ijo, najbrž polet-i,

da zasejejo še več takšni polj, da jih ne moreš prešteteti z vsemi prsti;

še več takšnih, nad katerimi vodijo daljnovodi.

In nad njivami s pridelki in žitom,

nežno valovi valovi-jo v neskončnih gibih,

ter nad gozdovi.

A hiša ob enem nima prav nič s tem-

sonce jo obsije šele, ko zahaja.

foto: jaz

Brezmadežno sonce večnega dne.

Na viseči mreži razprostrti med češnjo in marelico,

me je veter odpihnil v deželo večnega dne.

V ozadju čebljajo črmlji in čebele,

na nebu odzvanjajo ptice

in oči zaprte pred soncem, ki greje obraz,

spijo in sanjajo.

Za trenutek pride oblak in ga zakrije,

da že hitim po odejo,

v tretjem predalu spodaj čaka -

oprana in zložena kot kup nesreče čaka

na to za kar je bila ustvarjena.

In misli so spet nazaj.

Misli, ki sanjajo večen dan

in brezmadežno sonce.

Ali pa je brezmadežen dan večnega sonca,

ali sončen dan brezmadežne večnosti;

kraj večnega prehoda med pomladjo in poletjem -

ko jutra najlepše dišijo,

ko dan sleče odvečna oblačila in nadene sončna očala,

ko na terasah ograjenih z bambusom žvenketajo kozarci hladne pijače;

nič ga ne zmoti, vse je ravno prav -

dokler otroku ne pade na tla kepica sladoleda

in s solznimi očmi skoraj izusti jok,

a potem že gleda mravljice kako v vrsti hodijo na sladko osvežitev;

in že se otrok zamoti in vse je spet ravno prav.

Ta kraj je najlepši kraj na svetu.

foto: jaz

Realistika.

In ti si mi rekel

naj pomijem posodo,

ker si ti kuhal in zdaj naj si še kdo drug maže roke

In če me lulat naj grem zdaj,

ker potem boš ti vsaj za dvajset minut zasedel prestol

s telefonom si boš krajšal čas

medtem ko bodo iz tebe leteli ostanki kosila od včeraj

In mačke bojo dvigale nosove

le kaj je ta vonj, le kaj

In potem boš vprašal

kaj bo pa danes za kosilo

če bo pozno je lahko tudi večerja

temni se

In potem boš prižigal luči

in jih nekaj ugasnil

saj ne morejo svetiti kar povprek

zato se iz vesolja vidi vse

In jaz grem počasi spat

ker so mi oči postale težke in sanjave

in ti boš rekel

da boš še malo ostal in puhal dim pod strop

da bo pajek v mreži na stropu čisto okajen

foto: real

falling Star.

In constant struggle
Between the person that we are
and the person that we are, too
We draw a line
and forbid anyone to cross it

Burning bridges before building them
Carrying crosses before sinning
why do we change
why do we grow
Or is it disobedience?
to the promises we make
Or is it the curse?
because promises shall not be broken

So continue as if nothing happened
And it didn't
just a falling star fell deep down
Onto us

foto: shootingstar

Something missing.

Walking through the dark
Corridors of our souls
Where dreams turn into nightmares
And fantasies come true
Oh, he did lie
And so did I
We all lied beacuse we believed That
love will save us all
But is never enough
Love is not enough

foto: Richard Kalvar

Izpad energije.

ko svetlobo uličnih svetilk
zamenja mesečina
se dvigne noga s plina
hitrost upočasni

na zemljo pade tišina.

foto: jaz

Jutri je nov dan.

Bila je samo deklica
na dovozu življenja.

Na lepo sončno nedeljo,

ko se je mati jezila na svojega otroka,
ker ni pojedel kosila,
ko se je prodajalec v nedeljski izmeni spraševal
''kaj mu je tega treba'',
ko se je najstnica zgrozila zaradi mozolja na nosu,
ko sem nervozno hupala počasnemu vozniku pred seboj,

jo je rešilec pripeljal mimo,
ker si je zaželela hamburger in pijačo z mehurčki.
Nosila je masko čez usta in nos,
ruto na glavi brez las;
svojo belo roko je pomolila skozi okno rešilca,
ki jo je vozil kdo ve že kolikokrat poprej.

Nisem mogla videti, če se je nasmehnila v pozdrav,
ko sem ji zaželela lep dan,
a v njenih očeh se je zrcalilo tisto prijetno zimsko sonce,
ki ve, da bo jutri nov dan.

foto: foto

Kakšne barve so tvoje oči?

Vsak letni čas ima svoj vonj,

vsake oči svojo zgodbo;

vsako drevo ima drugačno usodo -

eno bodo pustili,

drugo bo na tla pahnil veter,

tretje bo pozimi prasketalo v kaminu.

Vsako okno vidi drugam -

na široke planjave in gozd,

na visoke gore ali sinje morje,

nekatera gledajo v druga okna,

čez plot, ali žalostno v opečnat zid.

Vsak človek hodi po drugačni poti -

lahkotno po podeželski cesti,

s težavo že samo po stopnicah;

eni tečejo kakor s kisikom na vrh Everesta,

natrenirani in pogumni,

drugi previdni in skrajno preudarni,

tretji, četrti in peti pa kar z glavo skozi zid.

Nosi jih življenje.

Ne-predvidljivo. Ne-varno. Ne-jasno.

Ne-zanimivo. Nes-pametno.

Nedo-umljivo.

foto: its respectful author/owner