Daljnovod.

Na hribu ob gozdu stoji hiša,

ki jo sonce obsije šele, ko zahaja.

Daljnovodi pa vodijo daleč, daleč -

... do koder seže tudi veter.

Nad makovimi polji,

krvavo rdečimi in neznansko nežnimi cvetovi,

kot papir, ki ga raztrga, razpiha –

...daleč, daleč.

In semena polet-ijo, najbrž polet-i,

da zasejejo še več takšni polj, da jih ne moreš prešteteti z vsemi prsti;

še več takšnih, nad katerimi vodijo daljnovodi.

In nad njivami s pridelki in žitom,

nežno valovi valovi-jo v neskončnih gibih,

ter nad gozdovi.

A hiša ob enem nima prav nič s tem-

sonce jo obsije šele, ko zahaja.

foto: jaz