My religion.

I don't believe in smartphones

but I do believe in my refrigerator

to keep my beer cold

on a hot summer's night

when no one but grasshoppers

sit with me on the grass

I don't believe in God

but I do believe things happen for a reason

like boy meeting a girl at  both the wrong place and time

like in that Ironic song

although otherwise

they never would have met at all

I don't believe we die in vain

unless we leave no stories behind

and we do need them to create history

even though no one will ever remember

but us

foto: DawnFrost

K vragu z abstrakcijo!

Kadil si fajfo

in se požvižgal na svet,

zate nihče ni bil pravi poet:

Rime lahko vsakdo piše,

slike tudi vsakdo riše in

v ''abstrakcija, tega pač ne razume vsak''

zavijajo svoje umetnije,

ko gledajo, kako si intelektualec ob razglabljanju

skorajda glavo razbije.

Zate obstajal en sam je svet,

ko kadil si fajfo ves v dim ujet.

Vedel si, da vsakemu bliža večni se kraj,

zato zajemal trenutke si tukaj in zdaj.

foto: its respectful author/owner

Kako nastane mavrica.

''Poišči moje roke, ko nemirno drhtijo. Skrij moje solze,

da jih drugi ne vidijo.''

Kakor da si za stekleno steno -

vidim te, a ne okusim,

čutim, a ne slišim.

Besede nemo padajo. Razlijejo se.

Kakor po oknu, kadar dežuje

''Lahko imaš najbolj pisan dežnik, pa nič ne pomaga. Lahko skačeš po lužah

in razlegaš svoj smeh.''

A na koncu spet pada

in se razliva le dež.

In solze nemo polzijo

in roke v nemir potopijo

neslišne besede

in njihov pomen.

foto: its respectful author/owner

Pesmi se rojevajo v snu.

Med črnilom in besedo

je cel drug svet.

To so cela mesta

in moje stanovanje,

in ljudje, ki jih ne poznam.

In v mojem stanovanju so kupi knjig

preko katerih maček leno izteguje noge

(golobom sem za kosilo pustila star kruh).

Za sprehod po mestu sploh ne potrebuješ psa,

a na dežnik nikar ne pozabi!

Rekli so, da naj bi deževalo,

a kdo bi jim verjel.

Ob reki spijem kavo, ko se mi utrne ideja.

Hitro domov, da ne pozabiš!

In potem zaspim ob prižganem radiu,

ki že igra neko drugo pesem.

Zdrami me.

Cel drug svet je med črnilom in mano.

Cela mesta in ljudje, ki jih ne poznam.

In nova pesem na listu papirja

preko katerega maček leno izteguje noge.

foto: its respectful author/owner

Drobne reči.

najini čevlji bodo ležali

v visoki travi

stran od pogledov

stran od ljudi

to so tiste majhne stvari

nežne ljubke

od sonca poljubljene

od rose vlažne roke

bodo božale kožo

ure ne bova imela

v brezčasju ljubezni

bo ob polni luni v zvoniku donela

foto: its respectful author/owner