.

na stežaj odprta omara

na tleh leži kovček

Kam?

foto: emptyredhead

Mikrovalovna demokracija.

ubijte vse amerikance
ki z Velikim zadnjicami v kantini
stojijo v vrsti In čakajo na svojo porcijo sala
ubijte vse italijanske turiste
ki se čez mejo ne znajo obnašati
ubijte vse izraelce
njihovo visočanstvo
ki ga zgodovina lastnega naroda
ni ničesar naučila
ubijte vse islamiste
ki so spridili svojo vero na račun nedolžnih
z obljubo harema devic
ubijte vse debeluhe In požeruhe v Vatikanu
na račun katerega stojijo banke
se svetijo zlate oprave in kadijo prestižne cigare
ubijte vse tirane
zdolgočasene wallstreetovce
orange county gospodinje
In razvajeno deco s polnimi usti instant hrane
ubijte vse preklaste manekenke
ki za zajtrk goltajo v vodo namočeno vato
za kosilo In večerjo kokain
ubijte ves
pohlep lakoto In krvave diamante
unicef In združene narode
potuhnjene pod ogrinjalom dobrega
In odrešenike
ki prisegajo na življenje po smrti
ubijte vse izkoriščevalce
mučitelje posiljevalce nasprotnike ljubezni
vse krvnike tega sveta
koliko ljudi bi ostalo
kolikim življenjem prizaneseno
koliko otrok v Sierri Leone bi še imelo roke
koliko deklic ne bi pohabili z obrezovanjem
kolikim dečkom ne bi bilo treba nositi puške
koliko ljudi ne bi stradalo
kolikim mladoletnicam ne bi bilo treba prodajati najdragocenejšega
kolikim ne bi bilo treba trepetati pred gospodarjem
koliko živali bi imelo dom
koliko brezdomcev bi še ostalo
koliko bi bilo srečnih ljudi

Illustration by Daniel Pudles

Odpenjanje.

moja rdeča obleka

se je vrtela v vetru

ki je segal pod njo

in pod hlačke

poljubljal me je

od glave do pet

in od pet do glave

v lase mi je segel s svojim hladom

nežno me je objemal

s svežino svojih nevidnih rok

(tudi ljubezni ne vidiš le občutiš)

in strast

ki sega pod krila mladih deklet

in jim mrši lase

spomni jih na morje

samotnih kamnitih plaž

kamor so zahajale

v svojih rosnih letih telesnega prebujanja

ko vanje ni segal le veter

nežen kot je … vedno

foto: Colombadoro

O čebelah in muhah.

muhe se poigravajo
z mojim telesom

potno je in smrdi

muhe grejo na drek, pravijo
toda malo prej sem uporabila deodorant!

kakor krokarji

ki crkovini izkljujejo oči

me napadajo

sedeminpetdeset krat mi je sedla na stegno

sto tri in šestdeset krat sem jo zamahnila s kolena

a še kar prihajajo in prihajajo

morda ste mislili

da je najbolj vztrajna žival mačka

ki ure in ure strmi v točko

iz katere končno pride miš

toda živeli ste v zmoti!

največ vztrajnosti premore muh

ki te poželjivo gleda skozi zamrežene oči

ni kakor čebela

od katere je vsaj nekaj koristi

(a o njih kdaj drugič)

a čebele

té so povsem drugačne

pridne so kot mravlje

nabirajo med

oprašujejo vse kar raste

da je na deželi lepo

ko sončnice obračajo svoje velike črne glave

okrašene z zlatimi kronami

ko češnje rdečijo

kakor da bi zardevale od sramu

gol je njihov sad

zeleno spreminja v rahlo rožnato

spreminja v rdeče spreminja v črno

spreminja v gnilobo spreminja letni čas

poletje v jesen spreminja v zimo

spreminja v pomlad

potem so trebuhi zopet močno napeti

od slastnih sadežev

ki včasih povzročijo drisko

… in spet smo pri muhi

ki gre na drek

https://www.flickr.com/photos/jayphagan/6996943950/