moja rdeča obleka
se je vrtela v vetru
ki je segal pod njo
in pod hlačke
poljubljal me je
od glave do pet
in od pet do glave
v lase mi je segel s svojim hladom
nežno me je objemal
s svežino svojih nevidnih rok
(tudi ljubezni ne vidiš le občutiš)
in strast
ki sega pod krila mladih deklet
in jim mrši lase
spomni jih na morje
samotnih kamnitih plaž
kamor so zahajale
v svojih rosnih letih telesnega prebujanja
ko vanje ni segal le veter
nežen kot je … vedno
 |
| foto: Colombadoro |
No comments:
Post a Comment