Med položnicami se je sesedla,
jokajoč obraz je skrila med dlani.
Morda ji že jutri odklopijo elektriko;
morda bo že jutri na cesti
prosila za drobiž.
Mama, ne joči,
moleduje deklica temnih oči.
K sebi stiska medvedka,
ki ga je dobila za rojstni dan,
ko jim je še dobro šlo.
Sedaj že dve leti nosi iste hlače;
le kaj bo, ko jih bo prerasla.
Ne joči, mamica,
v sanjah govori najmlajši.
Saj bom priden in ne bom pisal Božičku
svojih želja;
saj želja je le ena sama -
da bi se mami posušile solze,
da bi sedli za mizo in rekli mizica, pogrni se;
No comments:
Post a Comment