Pesmi se rojevajo v snu.

Med črnilom in besedo

je cel drug svet.

To so cela mesta

in moje stanovanje,

in ljudje, ki jih ne poznam.

In v mojem stanovanju so kupi knjig

preko katerih maček leno izteguje noge

(golobom sem za kosilo pustila star kruh).

Za sprehod po mestu sploh ne potrebuješ psa,

a na dežnik nikar ne pozabi!

Rekli so, da naj bi deževalo,

a kdo bi jim verjel.

Ob reki spijem kavo, ko se mi utrne ideja.

Hitro domov, da ne pozabiš!

In potem zaspim ob prižganem radiu,

ki že igra neko drugo pesem.

Zdrami me.

Cel drug svet je med črnilom in mano.

Cela mesta in ljudje, ki jih ne poznam.

In nova pesem na listu papirja

preko katerega maček leno izteguje noge.

foto: its respectful author/owner