16 March, 2016

Na drugi strani okna.



Življenje na drugi strani okna
se premika v naglici.
Koliko pet se je že polomilo med kockami
vedo samo tlakovana tla.
Na drugi strani okna
se otroci razposajeno vračajo iz šole.
''Počitnice!''
Tina je pri sosedovih zagledala dimnikarja in
hitro poiskala edini gumb na hlačah.
Brownovi odhajajo na počitnice.
Štirinajst dni jih ne bo.
Psa, kokeršpanjela Črnuhca, bodo pustili pri babici.
Star je in ravno tako len kot oma,
ki ne mara na morje.

Ob sedmih zvečer se zrak umiri.
Okno spusti v sobo prijeten vonj
po večerjah vzdolž ulice.
Ostareli Bob P. na številki 27 igra klavir,
a kaj ko zna le eno pesem.
Ali pa se drugih ne spomni.
Življenje na drugi strani okna
ne pozna njene najljubše pesmi,
ki si jo mrmra ne da bi vedela zakaj.
Kot odmev se vrača,
znova in znova se odbija od sten
in nekje v daljavi izzveni.

Na drugi strani okna se vse spreminja,
a že leta je isto.
Le otroci rastejo,
stari umirajo,
psi lajajo za visokimi ograjami.
Potem spet sneži do kolen.
Ona pa čaka na pesem,
ki vse spremeni.

''Zagotovo bo napisal lepšo,
z rimami, ki ne bolijo.''

Na drugi strani okna jo bo povabil na ples.



No comments:

Post a Comment