Na fotografiji upanje v očeh.

Tvoja koža je bila črna,

a kri rdeča, še bolj rdeča

in vroča kot moja.

Puščava je dihala v njej.

Ko si stopal na čoln odrešitve,

nisi razmišljal o smrti.

Mislil si na prijatelje,

ki so ostali,

na očeta -

vse upe je položil vate.

Sedaj pod peklenskim soncem

počasi kot senca

 bledi.

A tebi se je mudilo

srečati se s smrtjo na tujih tleh.

Nihče ne bo izvedel

kje si stopal svoj zadnji korak,

ali kdo je poslednjič uzrl tvoj obraz.

Le spomin si, vtisnjen v srce očeta;

pod peklenskim soncem

samo še on

 živi.