21 May, 2014

Revež revežu. (Krik nemoči)

Ne da se mi več
poslušati žalostnih zgodb ljudi.
Ne da se mi več
brati o še eni škatli zavrženih muc.
Ne da se mi več.

Preveč je grdih ljudi,
preveč grdih reči;
svet je ena sama žalost
ujeta v solzah
otroka, matere, očeta,
zavrženega psa.

Oprostite mi, ampak jaz ne morem poslušati
o ostarelem paru,
ki je primoran živeti od mačjih konzerv.
Ne prenesem še ene oddaje o botrstvu,
še enega dobrodelnega koncerta.

Ne dam več niti centa,
ne pošljem več niti enega sms-a na 1919;
naj dajo tisti, ki bi MORALI.


foto: its respectful author/owner

12 May, 2014

Nekje.



Na ustnicah nosiš nasmeh;
rdeč je
in nalezljiv.
V rokah nosiš objem;
mehak je
in prav nič ne boli.
V ušesih imaš slušalke;
na glasbo
poješ in plešeš,
se vrtiš do neba.

Vzemi me s sabo.
Rada bi šla
na konec sveta.

foto: its respectful author/owner