V ledeni deželi
pokajo veje,
sneg se topi in udarja ob tla.
Ni hujšega udarca
za srce.
V led zapisane besede
ječijo,
v kristalnih svečah
se solze bleščijo.
Nahranila sem vrabce,
letos ne letijo daleč;
zahvalili so se s prisrčnim petjem.
Zima jim je odvzela moč,
a naslikala najlepšo sliko
daleč naokrog.
Ledena dežela ovita v srebro,
je spet naslikala modro nebo.
 |
| foto: Alen Šmic |
No comments:
Post a Comment