Kakor da sem padla na dno
in se zaprla kot školjka
v sanje, v katerih
padam;
zdrznejo me,
zbudijo,
a iz dneva se ne morem premakniti.
Podnevi se ne sanja.
Čas izgublja stik z resničnostjo.
Komuniciram samo še z radio amaterji
in upam, da nekoč naletim na signal iz vesolja.
Tam ni pravil,
niti zraka;
odnese te v temo
brez konca, brez smeri.
.jpg) |
| foto: Meglioli Samantha |
No comments:
Post a Comment