Šipkov čaj.

Šla sem po poteh,

ki so poleti ravno tako suhe

in brez življenja kakor pozimi,

četudi ni snega.

Šipek bujno rdečí,

trava se je divje razrasla;

tam ne hodi veliko ljudi.

Spokojne sončnice so spale,

sonce jih komaj še kdaj zbudi,

zima se bliža,

kdo ve, kdaj bo zares prišla;

in za njo cvetoča pomlad.

V pričakovanju abstraktnega časa

mrzle stopinje odhajajo

na čaj.

Z limono?

foto: Boštjan Matjašič