V čakalnici čas počasneje teče.

Nekoč se bova srečala.

Nekoč se bova prepoznala.

Objel me boš.

Močneje kot kdaj koli

kogar koli.

Tisti boš,

ki si me v pesmih slišal,

me skozi črke videl

in čutil (moje srce).

Včasih sem izpeta,

do konca poteptana

in nema.

Izgubim se in iščem,

v nedogled ponavljam

besede,

ki na tak način

izgubljajo smisel.

Papir prenese vse.

A ti me boš

še vedno čakal.

Morda na postaji,

kjer stojijo vlaki,

ali na koncu ceste,

ki vodi naravnost do tja,

kjer se bova srečala.

Kjer se bova prepoznala.

Objel me boš…

foto: its respectful author/owner