Na prepihu.

Ne moreš se ograditi

od sveta.

Ni tako enostavno

kot zlesti v škatlo

in jo zapreti,

zalepiti,

odposlati na nov naslov.

Ostanejo ti vsa okna,

ki si jih pozabil zapreti.

Sedaj piha skozi,

piha huje, kot je pozimi mraz.

Svet je obseden s prepihom

in zapira vse pred seboj,

obuva copate,

debele nogavice, ki jih je lansko zimo

spletla babica.

Tudi njej je prepih vzel moža

in sina, edinega otroka,

ki ga je spravila na svet.

Močno ga je zavijala v odejo,

stiskala k prsim, ga ščitila.

A pred svetom se ne moreš zaščititi.

Udarja te, tepe, odriva in hkrati vleče za sabo;

prepiha te z vseh smeri.

foto: its respectful author/owner