Težka je noč,
ki lega nad mano,
krošnje zapira,
cvetovom jemlje zrak.
Čebele vesele
so se poskrile,
valovi reke pod kamenje
stečejo,
na polju glavo povesil je mak.
Modro izginja,
v nebo se steka poslednji dah.
Tvoji poljubi so vroči
nocoj,
telesa razgreta
nosi jih ples, vrtiva se,
vse do nebes.
 |
| foto: Daniil Zalessky |
No comments:
Post a Comment