V skladišču spominov
brišem prah
in se prebijam skozi pajčevine,
ki jih je tja obesil čas.
Ne vem
kako dolgo živijo pajki,
ali kako dober je njihov spomin,
a zagotovo vedo
kam sem pospravila mojega -
med stare knjige
ujete v preteklost,
v škatle,
iz katerih skoči presenečenje;
skozi razbito podstrešno okno
(pod katerim včasih visi
netopir)
se je vrnil na prostost -
nazaj
med rjuhe,
kjer sva ustavila čas.
 |
| foto: http://craft-interrupted.blogspot.com |
No comments:
Post a Comment