My own Autumn Tree.

foto: SuziBluzi

Rimanja.

V veselju se je porodila misel.
Čista, svetla in vsevedna.
Radovedno je pogledala,
odprla oči,
pobrisala je prah s trepalnic,
s prsti si ga je otrla.
In videla je rdečo,
pa rumeno in rožnato:
''Kako lepo'', si je mislila,
''zares lepo''.
In je gledala morje
in nebo in zvezde,
kar vse naenkrat bi objela,
a le nekaj si je res želela -
iz misli postati beseda,
izrečena, povedana, zapeta -
kakor čudovita pesem
v rime ujeta.

foto: its respectful author/owner

Suzin šanson.

Za to leto so primerni šansoni.

Tisti umirjeni mili in nežni,

ki pričarajo lepše reči,

da začarajo še več ljudi.

In da,

biti morajo francoski,

ker jezik pesmi lepše teče.

Tako kot je lepše,

če pod nogami šumi, ko stopaš po gozdu.

Ali ko tišina sneži

in veter šepeta na uho;

vseeno mu je kateri jezik poznaš,

saj njega razume čisto vsak.

Vsako leto je primeren letni čas

za osrečevanje.

Spomin nikoli ne zbledi -

v pesem je ujet.

In da,

drugo leto se bo vrnil spet.

foto: its respectful author/owner