okus po morju.
Po neznanem, po obljubljenem.
Oči potonejo skupaj z vesoljem
v večno temo globin.
Od tam se ne vračajo.
Predolga je pot.
Prehitro vsak pozabi.
Pozabi, ker potem več ne boli,
da so odšle v globino globin,
razjeda jih sol.
Ni lahko biti izgubljen, če te nihče ne išče.
Morje ve, in vedo oči,
zadostuje jim okus po deželi Neznani.
 |
| http://www.greenoptimistic.com/ |
No comments:
Post a Comment